Kratkovidnost (miopija): vse, kar morate vedeti

Če s težavo vidite prometni znak, dokler ni čisto pred vašimi očmi, knjigo pa berete brez težav, potem sodite med številne ljudi, ki imajo motnjo vida oziroma so kratkovidni (miopija). Kratkovidnost je ena najpogostejših težav z vidom, ki prizadene milijone ljudi po celem svetu. Nekateri strokovnjaki napovedujejo, da bo do leta 2050 kratkovidna skoraj polovica svetovne populacije (Lisa A. Jones; Loraine T. Sinnott; Donald O. Mutti; Gladys L. Mitchell; Melvin L. Moeschberger; Karla Zadnik: Parental History of Myopia, Sports and Outdoor Activities, and Future Myopia).

V nadaljevanju boste izvedeli, kakšni so vzroki za pojav kratkovidnosti, njeni simptome ter možnosti korekcije in zdravljenja.

Kaj je kratkovidnost?

Kratkovidnost ali miopija je refrakcijska napaka oči, pri kateri se svetlobni žarki, ki vstopijo v oko, fokusirajo pred mrežnico namesto na njej. Do tega pride zaradi predolgega očesnega zrkla ali preveč ukrivljene roženice. Oddaljene predmete zato vidimo zamegljeno, nam bližje predmete pa vidimo jasno. Običajno se razvije med 8. in 12. letom. Stanje se lahko nato sčasoma slabša, še zlasti v najstniških letih.

Vzroki za pojav kratkovidnosti

Natančnega vzroka za pojav kratkovidnosti oftalmologom še ni uspelo določiti, večina pa jih meni, da je ta težava dedna. Poleg dednosti kot možne vzroke navajajo tudi preobremenjenost oči zaradi aktivnosti, ki zahtevajo veliko gledanja od blizu, kot je na primer uporaba elektronskih naprav z zasloni, in premalo preživljanja časa na prostem.

Glavni vzroki za pojav kratkovidnosti:

• genetika,
• dolgotrajno branje,
• prekomerna uporaba zaslonov (telefoni, računalniki, tablice),
• delo, ki zahteva gledanje od blizu,
• premalo časa, preživetega na prostem.

Simptomi

Najpogostejši simptom je nejasen vid na daleč. Prisotni so lahko tudi drugi simptomi, kot so: 

• škiljenje, 
• naprezanje oči, 
• občutek utrujenih oči ob gledanju oddaljenih predmetov, 
• težko branje s table pri otrocih, 
• moten vid pri osredotočanju na oddaljene predmete, 
• potreba po delnem zapiranju vek, da bi videli bolj jasno, 
• glavobol zaradi prekomernega naprezanja oči,

težave med upravljanjem vozila, še zlasti ponoči (nočna kratkovidnost).

Diagnoza in zdravljenje

Kratkovidnost diagnosticira oftalmolog oziroma optometrist z merjenjem dioptrije. Če imamo težave z ostrino vida na daleč, bo naša dioptrija negativna. Večjo kot bomo imeli številko, močnejše leče bomo potrebovali.

Glede na jakost delimo kratkovidnost na: 

• Nizko stopnjo: dioptrija –3,00 ali manj. 
• Srednje visoko stopnjo: dioptrija med –3,00 in –6,00. Osebe s srednje visoko stopnjo kratkovidnosti imajo bolj pogosto sindrom pigmentne disperzije ali pigmentni glavkom.

Visoko stopnjo: dioptrija –6,00 ali več. Pri osebah z visoko stopnjo kratkovidnosti se bolj pogosto pojavlja odstop mrežnice ali glavkom z odprtim zakotjem. V svojem vidnem polju tudi pogosteje opažajo lebdeče oblike, ki spominjajo na posamezne sence ali skupine senc. Visoko stopnjo ima približno 30 odstotkov vseh kratkovidnih oseb.

Težave z vidom na daleč najpogosteje korigiramo z očali ali kontaktnimi lečami.

Preprečevanje in obvladovanje kratkovidnosti

Čeprav kratkovidnosti ni vedno mogoče preprečiti, lahko z določenimi ukrepi zmanjšamo tveganje za njen razvoj in upočasnimo napredovanje: 

• Pozorni smo na ustrezno razdaljo pri branju. Ustrezna razdalja pri branju se nahaja med dolžino rok in razdaljo, ko naslonimo brado na svoje dlani in pri tem beremo čtivo pod komolci. Manjša kot je razdalja med knjigo in očmi, bolj se oko utruja pri fokusiranju, kar lahko vodi v pekoč in dražljiv občutek.
• Upoštevamo pravilo 20/20/20. Vsakih 20 minut dela na blizu naredimo odmor za 20 sekund in gledamo nekaj oddaljenega več kot 20 metrov.
• Na vsakih 40 minut branja oziroma dela na bližini, porabimo naslednjih 10 minut za počitek. Takšen počitek je še posebno pomemben pri mladih, katerih očesa se še razvijajo. Redno pogledovanje navzgor namreč razbremeni mišice ter pomaga preprečiti nastanek očesnih krčev in preutrujenosti, kar lahko vpliva na dokončen razvoj očesnega zrkla pri mladih.
• Delovna površina naj bo postavljena blizu okna, saj s pogledom v daljavo razbremenimo mišice in posledično tudi preprečimo splošno utrujenost možganov.
• Osvetljenost delovne površine naj bo enaka dnevni svetlobi ali močnejša. Odsvetovane so migljajoče luči, ki jih sami sicer ne zaznamo, nenehno pa jih zaznavajo naše oči.
• Redni pregledi pri optometristu ali oftalmologu so ključnega pomena za zgodnje odkrivanje in obvladovanje kratkovidnosti. S pravočasno diagnozo in ustrezno korekcijo lahko preprečimo poslabšanje vida in s tem povezane zaplete.

Kratkovidnost je pogosta težava, vendar z ustrezno skrbjo in pravočasno diagnozo obvladljiva. Redni očesni pregledi, ustrezna korekcija in upoštevanje nasvetov za zdrav življenjski slog lahko pomagajo ohranjati dober vid in preprečiti resnejše zaplete. Če opazite kakršnekoli težave z vidom, se naročite na pregled vida, ki ga v Optiki Krstič opravljamo kot pogodbeni partner ZZZS, zato je za zavarovance brezplačen.

Naročite se na pregled vida s klikom na gumb “Naroči se na pregled”.